Zdravstveno tveganje
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Istituto per la Ricerca sul Cancro menijo da je radon rakotvoren, uvrščajo ga v isto skupino kot cigaretni dim in benzen (IARC 1988). Izpostavljenost radonuje eden od glavnih vzrokov smrti zaradi pljučnega raka po svetu.
Na letni ravni zabeležimo 21.000 smrti zaradi pljučnega raka, kot ocenjuje US EPA (Agencija za zaščito okolja ZDA), povezanih s "stanovanjsko" izpostavljenostjo radonu V primerjavi s 160.000 smrtnih primerov zaradi tobačnega dima (US EPA 2003) to vsekakor ni zanemarljivo število.
Poudarjajo, da so smrti več deset tisoč žrtev povezane z notranjim ali "stanovanjskim" radonom.
Pljučni rak
Poleg pasivnega kajenja je radon glavni krivec za pojav raka na pljučih pri nekadilcih. Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemlji ob razpadu radioaktivnega urana, ki je v različnih količinah prisoten v zemljiščih, kjer imamo postavljena bivališča. Plin, ki je brez vonja in ga zato lahko ugotavljamo samo s pomočjo posebnih detektorjev, najpogosteje pride v naša stanovanja preko različnih odprtin v bazi stanovanjskih hiš in blokov. Najpogostejše poti prehoda radona v stanovanja so razpoke v tleh, odprtine ob inštalacijah ipd. Redkeje je lahko vir radona tudi gradbeni material, ki je narejen iz materialov z veliko vsebnostjo radioaktivnega urana.
Kaj lahko storimo, da se izognemo tveganju?
- Prav bi bilo ugotoviti koliko radona je v stanovanju, kjer živite. V ta namen lahko testirate raven tega plina s pomočjo posebnih detektorjev. Raven radona v stanovanjih sezonsko niha, zaradi manjšega prezračevanja pa smo najbolj izpostavljeni pozimi.
- Detekcija radona je še posebej primerna za stanovanja, ki so bliže zemlji - posebej priporočajo meritve do nivoja tretjega nadstropja.
- Pogosto prezračimo stanovanje in delovne prostore (razrede v šolah...). Radon se namreč v zaprtih prostorih kopiči in lahko njegove vrednosti zmanjšamo s prezračevanjem.
- Novi stanovanjski objekti naj bi se gradili tako, da bi bila obremenjenost z radonom zmanjšana na minimum.
- Rak pljuč so sicer vedno povezovali z različnimi zunanjimi dejavniki, še posebej kajenjem, vendar pa so raziskave pokazale, da je bolezen pri nekaterih dedno pogojena. V zadnjem času se pojavlja tudi precej primerov raka na pljučih, ki ni povezan s kajenjem in praviloma spada v posebno žlezno obliko raka (adenokarcinom). Ta oblika je pogostejša pri ženskah, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je praviloma bolje odziven na zdravljenje s tarčnimi zdravili iz skupine zaviralcev tirozin kinaze (gefitinib, erlotinib).
V prispevku, objavljenem v JCO (Journal of Clinical Oncology), so avtorji ugotovili, da je pojavnost (incidenca) nekadilskega raka pljuč večja pri ženskah. Razlogi za slednje še niso pojasnjeni, avtorji pa predpostavljajo, da bi lahko bila "kriva" večja izpostavljenost pasivnemu kajenju, dejavnikom tveganja v notranjih prostorih (radon, druge karcinogene snovi v stanovanjih) in drugi dejavniki, v povezavi z genetskimi predispozicijami. Avtorji hkrati zaključujejo, da bo potrebno fenomen večjega tveganja žensk za razvoj nekadilskega pljučnega raka še raziskovati, če bomo želeli problem bolje razumeti in ustrezno ukrepati.
Kaj je radon?
Zdravstveno tveganje
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Istituto per la Ricerca sul Cancro menijo da je radon rakotvoren, uvrščajo ga v isto skupino kot cigaretni dim in benzen (IARC 1988). Izpostavljenost radonuje eden od glavnih vzrokov smrti zaradi pljučnega raka po svetu.
Na letni ravni zabeležimo 21.000 smrti zaradi pljučnega raka, kot ocenjuje US EPA (Agencija za zaščito okolja ZDA), povezanih s “stanovanjsko” izpostavljenostjo radonu V primerjavi s 160.000 smrtnih primerov zaradi tobačnega dima (US EPA 2003) to vsekakor ni zanemarljivo število.
Poudarjajo, da so smrti več deset tisoč žrtev povezane z notranjim ali “stanovanjskim” radonom.
Kje ga zasledimo?
Pljučni rak
Poleg pasivnega kajenja je radon glavni krivec za pojav raka na pljučih pri nekadilcih. Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemlji ob razpadu radioaktivnega urana, ki je v različnih količinah prisoten v zemljiščih, kjer imamo postavljena bivališča. Plin, ki je brez vonja in ga zato lahko ugotavljamo samo s pomočjo posebnih detektorjev, najpogosteje pride v naša stanovanja preko različnih odprtin v bazi stanovanjskih hiš in blokov. Najpogostejše poti prehoda radona v stanovanja so razpoke v tleh, odprtine ob inštalacijah ipd. Redkeje je lahko vir radona tudi gradbeni material, ki je narejen iz materialov z veliko vsebnostjo radioaktivnega urana.
Kje ga zasledimo?
Kaj lahko storimo, da se izognemo tveganju?
- Prav bi bilo ugotoviti koliko radona je v stanovanju, kjer živite. V ta namen lahko testirate raven tega plina s pomočjo posebnih detektorjev. Raven radona v stanovanjih sezonsko niha, zaradi manjšega prezračevanja pa smo najbolj izpostavljeni pozimi.
- Detekcija radona je še posebej primerna za stanovanja, ki so bliže zemlji – posebej priporočajo meritve do nivoja tretjega nadstropja.
- Pogosto prezračimo stanovanje in delovne prostore (razrede v šolah…). Radon se namreč v zaprtih prostorih kopiči in lahko njegove vrednosti zmanjšamo s prezračevanjem.
- Novi stanovanjski objekti naj bi se gradili tako, da bi bila obremenjenost z radonom zmanjšana na minimum.
- Rak pljuč so sicer vedno povezovali z različnimi zunanjimi dejavniki, še posebej kajenjem, vendar pa so raziskave pokazale, da je bolezen pri nekaterih dedno pogojena. V zadnjem času se pojavlja tudi precej primerov raka na pljučih, ki ni povezan s kajenjem in praviloma spada v posebno žlezno obliko raka (adenokarcinom). Ta oblika je pogostejša pri ženskah, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je praviloma bolje odziven na zdravljenje s tarčnimi zdravili iz skupine zaviralcev tirozin kinaze (gefitinib, erlotinib).
Kje ga zasledimo?
V prispevku, objavljenem v JCO (Journal of Clinical Oncology), so avtorji ugotovili, da je pojavnost (incidenca) nekadilskega raka pljuč večja pri ženskah. Razlogi za slednje še niso pojasnjeni, avtorji pa predpostavljajo, da bi lahko bila “kriva” večja izpostavljenost pasivnemu kajenju, dejavnikom tveganja v notranjih prostorih (radon, druge karcinogene snovi v stanovanjih) in drugi dejavniki, v povezavi z genetskimi predispozicijami. Avtorji hkrati zaključujejo, da bo potrebno fenomen večjega tveganja žensk za razvoj nekadilskega pljučnega raka še raziskovati, če bomo želeli problem bolje razumeti in ustrezno ukrepati.
