Predpisi in regulativni okvirji
Večina industrializiranih držav in tudi države EU izdajajo priporočila z navodili za prebivalstvo v katerih primerih je potrebno ukrepati, ko je izpostavljenost oz. koncentracija radona v bivalnem okolju prevelika. Treba je poudariti, da se opozorilne oz. mejne vrednosti razlikujejo od države do države in so večinoma v območju 200-400 Bq/m3. Za "priporočene vrednosti" zakonodajalci smatrajo vrednosti, ki se nanašajo na gradnjo novih stavb v procesu projektiranja; vendar je potrebno dejansko koncentracijo radona presojati z meritvami, ko je stavba dokončana. Tako so priporočene vrednosti v Nemčiji in Švici celo vrednosti 1000 Bq/m3, v bivalnem okolju, ko je stavba predana namenu.
Države EU torej priznavajo precej različne mejne koncentracije, kar je posledica različnega zavedanja problema, stopnje ozaveščenosti. Italija na primer, še dandanes ne izvaja evropskega priporočila 143/90 v praksi, vendar je to dejansko le vprašanje časa, tudi zaradi rokov, ki jih določa skupna EU zakonodaja. Ustanovljenih je bilo že nekaj služb in agencij.
Vzpostavljene so bile v zvezi s tem pred kratkim nekaj desk, družbe in organizacije, ki nadzorujejo njihovo koncentracijo radona in nato izda "stanovanjske" in notranjih poročil radona in certifikate, ki imajo pravno veljavnost. To je spodbudno. Agencija ARPA tako zagotavlja pravilnost merilnih rezultatov v svojih regionalnih laboratorijih.
Norveška agencija NRPA priporoča, da naj bo raven radona v bivalnem okolju nizka, kot je le mogoče.Sanacija prostora naj bo opravljena v primeru, ko vrednost radona v njem preseže 200 Bq/m3. NRPA priporoča skrbne preglede tudi v prostorih in bivalnih okoljih, kjer vrednosti presegajo 100 Bq/m3. Norveški urad za varstvo pred sevanji meni, da bi bilo treba stavbe, v katerih so delovna mesta, šole, poslovni prostori tudi zakonodajno opredeliti. Enako tudi za stanovanja, ki so namenjena za najem. 170.000 norveških stanovanj ima koncentracije radona višje od 200 Bq/m³.
Kaj je radon?
Predpisi in regulativni okvirji
Večina industrializiranih držav in tudi države EU izdajajo priporočila z navodili za prebivalstvo v katerih primerih je potrebno ukrepati, ko je izpostavljenost oz. koncentracija radona v bivalnem okolju prevelika. Treba je poudariti, da se opozorilne oz. mejne vrednosti razlikujejo od države do države in so večinoma v območju 200-400 Bq/m3. Za “priporočene vrednosti” zakonodajalci smatrajo vrednosti, ki se nanašajo na gradnjo novih stavb v procesu projektiranja; vendar je potrebno dejansko koncentracijo radona presojati z meritvami, ko je stavba dokončana. Tako so priporočene vrednosti v Nemčiji in Švici celo vrednosti 1000 Bq/m3, v bivalnem okolju, ko je stavba predana namenu.
Države EU torej priznavajo precej različne mejne koncentracije, kar je posledica različnega zavedanja problema, stopnje ozaveščenosti. Italija na primer, še dandanes ne izvaja evropskega priporočila 143/90 v praksi, vendar je to dejansko le vprašanje časa, tudi zaradi rokov, ki jih določa skupna EU zakonodaja. Ustanovljenih je bilo že nekaj služb in agencij.
Vzpostavljene so bile v zvezi s tem pred kratkim nekaj desk, družbe in organizacije, ki nadzorujejo njihovo koncentracijo radona in nato izda “stanovanjske” in notranjih poročil radona in certifikate, ki imajo pravno veljavnost. To je spodbudno. Agencija ARPA tako zagotavlja pravilnost merilnih rezultatov v svojih regionalnih laboratorijih.
Norveška agencija NRPA priporoča, da naj bo raven radona v bivalnem okolju nizka, kot je le mogoče.Sanacija prostora naj bo opravljena v primeru, ko vrednost radona v njem preseže 200 Bq/m3. NRPA priporoča skrbne preglede tudi v prostorih in bivalnih okoljih, kjer vrednosti presegajo 100 Bq/m3. Norveški urad za varstvo pred sevanji meni, da bi bilo treba stavbe, v katerih so delovna mesta, šole, poslovni prostori tudi zakonodajno opredeliti. Enako tudi za stanovanja, ki so namenjena za najem. 170.000 norveških stanovanj ima koncentracije radona višje od 200 Bq/m³.
