Kaj je radon?

Radon je naravni radioaktivni, žlahtni plin, ki je brez vonja in barve. Človeška čutila ga ne zaznajo. Nastane z radioaktivnim razpadom urana in radija v zemeljskih skladih pod našimi tlemi in prehaja na površino v zrak.

Pri nadaljnjem spontanem radioaktivnem razpadu radona nastanejo trdni razpadni produkti, tako imenovane radonove hčere. Te delce vdihujemo in tako zaidejo v naše pljučno tkivo, kjer še naprej oddajajo sevanje. To sevanje lahko poškoduje naša dihala oziroma največkrat povzroča raka pljuč.

Visoka stopnja radona v bivalnih zaprtih prostorih je dejavnik, ki prispeva k večjemu tveganju za nastanek pljučnega raka.

Kje ga zasledimo?

Radon zasledimo v majhnih količinah v zemljini in kamninah, količina pa se lahko močno razlikuje od kraja do kraja, glede na geološke pogoje. Sproščajo ga kamnine kot so granit, lehnjak, porfir, bazalt in pozolanski cement.

Zaradi nizke kemijske reaktivnosti radona je malo možnosti, da se ta veže na druge snovi in zato zlahka prodira skozi razpoke v kameninah, zemljini ter skozi razpoke v temeljih v stavb. Koncentracija radona v plinu, ki izhaja iz tal je lahko zelo visoka.

Atmosferski tlak je pogosto nižji kot tlak plina v zemlji, zato z lahkoto pronica v prostore stavb. Radon iz tal prehaja v stavbe skozi odprtine, razpoke in vrzeli, tako ga najdemo v stanovanjih, pisarnah, učilnicah in vrtcih. Meritve v Evropi, tako kot v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kažejo različne vrednosti, tako med različnimi deli države, pokrajinami kot tudi med sosednjimi stavbami in prostori.

Ali imamo radon doma?

Edini način da to ugotovite je, da izmerite njegovo koncentracijo!

Priporočamo dolgoročne meritve, ki bodo odražale dejansko stanje. Priporočeni čas merjenje je približno 2 meseca, v obdobju zime, ko so vrednosti najvišje.

Zakaj je radon nevaren?

Radon razpada hitro, razpolovni čas je nekaj dni in v tem času daje drobne radioaktivne delce, njegove razpadne produkte imenovane hčerinski delci. Z vdihovanjem lahko ti radioaktivni delci poškodujejo naše pljučne celice.

Dolgotrajna izpostavljenost radonu lahko povzroči pljučnega raka, raka povezanega le z vdihavanjem radona. Daljša izpostavljenost radonu in višji koncentraciji logično sledi večje tveganje za pridobivanje pljučnega raka. Izpostavljenost radonu in cigaretnemu dimu ustvarja še večje tveganje za nastanek pljučnega raka kot izpostavljenost posameznima dejavnikoma. Ugotovili so, da je v hiši s koncentracijo radona 1000 Bq/m³ tveganje za nastanek pljučnega raka enako kot ga sprejema povprečni kadilec.

WHO (World Health Organisation) je radon določila kot drugi največji dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, ocena se giblje okoli 10%, glede na celotno število obolelih za to boleznijo. V Italiji ugotavljajo 1500-6000 smrtnih primerov na leto, povezanih izključno z radonom. V ZDA so ugotovili, da je zaradi radona ogrožena vsaka 15. hiša.

Predpisi in regulativni okvirji

Večina industrializiranih držav in tudi države EU izdajajo priporočila z navodili za prebivalstvo v katerih primerih je potrebno ukrepati, ko je izpostavljenost oz. koncentracija radona v bivalnem okolju prevelika. Treba je poudariti, da se opozorilne oz. mejne vrednosti razlikujejo od države do države in so večinoma v območju 200-400 Bq/m3. Za “priporočene vrednosti” zakonodajalci smatrajo vrednosti, ki se nanašajo na gradnjo novih stavb v procesu projektiranja; vendar je potrebno dejansko koncentracijo radona presojati z meritvami, ko je stavba dokončana. Tako so priporočene vrednosti v Nemčiji in Švici celo vrednosti 1000 Bq/m3, v bivalnem okolju, ko je stavba predana namenu.

Države EU torej priznavajo precej različne mejne koncentracije, kar je posledica različnega zavedanja problema, stopnje ozaveščenosti. Italija na primer, še dandanes ne izvaja evropskega priporočila 143/90 v praksi, vendar je to dejansko le vprašanje časa, tudi zaradi rokov, ki jih določa skupna EU zakonodaja. Ustanovljenih je bilo že nekaj služb in agencij.
Vzpostavljene so bile v zvezi s tem pred kratkim nekaj desk, družbe in organizacije, ki nadzorujejo njihovo koncentracijo radona in nato izda “stanovanjske” in notranjih poročil radona in certifikate, ki imajo pravno veljavnost. To je spodbudno. Agencija ARPA tako zagotavlja pravilnost merilnih rezultatov v svojih regionalnih laboratorijih.

Norveška agencija NRPA priporoča, da naj bo raven radona v bivalnem okolju nizka, kot je le mogoče. Sanacija prostora naj bo opravljena v primeru, ko vrednost radona v njem preseže 200 Bq/m3. NRPA priporoča skrbne preglede tudi v prostorih in bivalnih okoljih, kjer vrednosti presegajo 100 Bq/m3. Norveški urad za varstvo pred sevanji meni, da bi bilo treba stavbe, v katerih so delovna mesta, šole, poslovni prostori tudi zakonodajno opredeliti. Enako tudi za stanovanja, ki so namenjena za najem. 170.000 norveških stanovanj ima koncentracije radona višje od 200 Bq/m³.

Zdravstveno tveganje

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Istituto per la Ricerca sul Cancro menijo da je radon rakotvoren, uvrščajo ga v isto skupino kot cigaretni dim in benzen (IARC 1988). Izpostavljenost radonu je eden od glavnih vzrokov smrti zaradi pljučnega raka po svetu.

Na letni ravni zabeležimo 21.000 smrti zaradi pljučnega raka, kot ocenjuje US EPA (Agencija za zaščito okolja ZDA), povezanih s “stanovanjsko”  izpostavljenostjo radonu. V primerjavi s 160.000 smrtnih primerov zaradi tobačnega dima (US EPA 2003) to vsekakor ni zanemarljivo število.

Poudarjajo, da so smrti več deset tisoč žrtev povezane z notranjim ali “stanovanjskim” radonom.

Pljučni rak

Poleg pasivnega kajenja je radon glavni krivec za pojav raka na pljučih pri nekadilcih. Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemlji ob razpadu radioaktivnega urana, ki je v različnih količinah prisoten v zemljiščih, kjer imamo postavljena bivališča. Plin, ki je brez vonja in ga zato lahko ugotavljamo samo s pomočjo posebnih detektorjev, najpogosteje pride v naša stanovanja preko različnih odprtin v bazi stanovanjskih hiš in blokov. Najpogostejše poti prehoda radona v stanovanja so razpoke v tleh, odprtine ob inštalacijah ipd. Redkeje je lahko vir radona tudi gradbeni material, ki je narejen iz materialov z veliko vsebnostjo radioaktivnega urana.

Kaj lahko storimo, da se izognemo tveganju?

• Prav bi bilo ugotoviti koliko radona je v stanovanju, kjer živite. V ta namen lahko testirate raven tega plina s pomočjo posebnih detektorjev. Raven radona v stanovanjih sezonsko niha, zaradi manjšega prezračevanja pa smo najbolj izpostavljeni pozimi.
• Detekcija radona je še posebej primerna za stanovanja, ki so bliže zemlji – posebej priporočajo meritve do nivoja tretjega nadstropja.
• Pogosto prezračimo stanovanje in delovne prostore (razrede v šolah…). Radon se namreč v zaprtih prostorih kopiči in lahko njegove vrednosti zmanjšamo s prezračevanjem.
• Novi stanovanjski objekti naj bi se gradili tako, da bi bila obremenjenost z radonom zmanjšana na minimum.
• Rak pljuč so sicer vedno povezovali z različnimi zunanjimi dejavniki, še posebej kajenjem, vendar pa so raziskave pokazale, da je bolezen pri nekaterih dedno pogojena. V zadnjem času se pojavlja tudi precej primerov raka na pljučih, ki ni povezan s kajenjem in praviloma spada v posebno žlezno obliko raka (adenokarcinom). Ta oblika je pogostejša pri ženskah, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je praviloma bolje odziven na zdravljenje s tarčnimi zdravili iz skupine zaviralcev tirozin kinaze (gefitinib, erlotinib).

V prispevku, objavljenem v JCO (Journal of Clinical Oncology), so avtorji ugotovili, da je pojavnost (incidenca) nekadilskega raka pljuč večja pri ženskah. Razlogi za slednje še niso pojasnjeni, avtorji pa predpostavljajo, da bi lahko bila “kriva” večja izpostavljenost pasivnemu kajenju, dejavnikom tveganja v notranjih prostorih (radon, druge karcinogene snovi v stanovanjih) in drugi dejavniki, v povezavi z genetskimi predispozicijami. Avtorji hkrati zaključujejo, da bo potrebno fenomen večjega tveganja žensk za razvoj nekadilskega pljučnega raka še raziskovati, če bomo želeli problem bolje razumeti in ustrezno ukrepati.

Vir: http://www.na-vdih.si/