Kaj je radon?
Radon je naravni radioaktivni, žlahtni plin, ki je brez vonja in barve. Človeška čutila ga ne zaznajo. Nastane z radioaktivnim razpadom urana in radija v zemeljskih skladih pod našimi tlemi in prehaja na površino v zrak.
Pri nadaljnjem spontanem radioaktivnem razpadu radona nastanejo trdni razpadni produkti, tako imenovane radonove hčere. Te delce vdihujemo in tako zaidejo v naše pljučno tkivo, kjer še naprej oddajajo sevanje. To sevanje lahko poškoduje naša dihala oziroma največkrat povzroča raka pljuč.
Visoka stopnja radona v bivalnih zaprtih prostorih je dejavnik, ki prispeva k večjemu tveganju za nastanek pljučnega raka.
Kje ga zasledimo?
Radon zasledimo v majhnih količinah v zemljini in kamninah, količina pa se lahko močno razlikuje od kraja do kraja, glede na geološke pogoje. Sproščajo ga kamenine kot so granit, lehnjak, porfir, bazalt in pozolanski cement.
Zaradi nizke kemijske reaktivnosti radona je malo možnosti, da se ta veže na druge snovi in zato zlahka prodira skozi razpoke v kameninah, zemljini ter skozi razpoke v temeljih v stavb. Koncentracija radona v plinu, ki izhaja iz tal je lahko zelo visoka.
Atmosferski tlak je pogosto nižji kot tlak plina v zemlji, zato z lahkoto pronica v prostore stavb. Radon iz tal prehaja v stavbe skozi odprtine, razpoke in vrzeli, tako ga najdemo v stanovanjih, pisarnah, učilnicah in vrtcih. Meritve v Evropi, tako kot v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kažejo različne vrednosti, tako med različnimi deli države, pokrajinami kot tudi med sosednjimi stavbami in prostori.
Ali imamo radon doma?
Edini način da to ugotovite je, da izmerite njegovo koncentracijo!
Priporočamo dolgoročne meritve, ki bodo odražale dejansko stanje. Priporočeni čas merjenje je približno 2 meseca, v obdobju zime, ko so vrednosti najvišje.
Zakaj je radon nevaren?
Radon razpada hitro, razpolovni čas je nekaj dni in v tem času daje drobne radioaktivne delce, njegove razpadne produkte imenovane hčerinski delci. Z vdihovanjem lahko ti radioaktivni delci poškodujejo naše pljučne celice.
Dolgotrajna izpostavljenost radonu lahko povzroči pljučnega raka, raka povezanega le z vdihavanjem radona. Daljša izpostavljenost radonu in višji koncentraciji logično sledi večje tveganje za pridobivanje pljučnega raka. Izpostavljenost radonu in cigaretnemu dimu ustvarja še večje tveganje za nastanek pljučnega raka kot izpostavljenost posameznima dejavnikoma. Ugotovili so, da je v hiši s koncentracijo radona 1000 Bq/m³ tveganje za nastanek pljučnega raka enako kot ga sprejema povprečni kadilec.
WHO (World Health Organisation) je radon določila kot drugi največji dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, ocena se giblje okoli 10%, glede na celotno število obolelih za to boleznijo. V Italiji ugotavljajo 1500-6000 smrtnih primerov na leto, povezanih izključno z radonom. V ZDA so ugotovili, da je zaradi radona ogrožena vsaka 15. hiša.
Za več informacij nas kontaktirajte in z veseljem Vam bomo svetovali.
Kaj je radon?
Kaj je radon?
Radon je naravni radioaktivni, žlahtni plin, ki je brez vonja in barve. Človeška čutila ga ne zaznajo. Nastane z radioaktivnim razpadom urana in radija v zemeljskih skladih pod našimi tlemi in prehaja na površino v zrak.
Pri nadaljnjem spontanem radioaktivnem razpadu radona nastanejo trdni razpadni produkti, tako imenovane radonove hčere. Te delce vdihujemo in tako zaidejo v naše pljučno tkivo, kjer še naprej oddajajo sevanje. To sevanje lahko poškoduje naša dihala oziroma največkrat povzroča raka pljuč.
Visoka stopnja radona v bivalnih zaprtih prostorih je dejavnik, ki prispeva k večjemu tveganju za nastanek pljučnega raka.
Kje ga zasledimo?
Kje ga zasledimo?
Radon zasledimo v majhnih količinah v zemljini in kamninah, količina pa se lahko močno razlikuje od kraja do kraja, glede na geološke pogoje. Sproščajo ga kamenine kot so granit, lehnjak, porfir, bazalt in pozolanski cement.
Zaradi nizke kemijske reaktivnosti radona je malo možnosti, da se ta veže na druge snovi in zato zlahka prodira skozi razpoke v kameninah, zemljini ter skozi razpoke v temeljih v stavb. Koncentracija radona v plinu, ki izhaja iz tal je lahko zelo visoka.
Atmosferski tlak je pogosto nižji kot tlak plina v zemlji, zato z lahkoto pronica v prostore stavb. Radon iz tal prehaja v stavbe skozi odprtine, razpoke in vrzeli, tako ga najdemo v stanovanjih, pisarnah, učilnicah in vrtcih. Meritve v Evropi, tako kot v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kažejo različne vrednosti, tako med različnimi deli države, pokrajinami kot tudi med sosednjimi stavbami in prostori.
Kje ga zasledimo?
Ali imamo radon doma?
Edini način da to ugotovite je, da izmerite njegovo koncentracijo!
Priporočamo dolgoročne meritve, ki bodo odražale dejansko stanje. Priporočeni čas merjenje je približno 2 meseca, v obdobju zime, ko so vrednosti najvišje.
Kje ga zasledimo?
Zakaj je radon nevaren?
Radon razpada hitro, razpolovni čas je nekaj dni in v tem času daje drobne radioaktivne delce, njegove razpadne produkte imenovane hčerinski delci. Z vdihovanjem lahko ti radioaktivni delci poškodujejo naše pljučne celice.
Dolgotrajna izpostavljenost radonu lahko povzroči pljučnega raka, raka povezanega le z vdihavanjem radona. Daljša izpostavljenost radonu in višji koncentraciji logično sledi večje tveganje za pridobivanje pljučnega raka. Izpostavljenost radonu in cigaretnemu dimu ustvarja še večje tveganje za nastanek pljučnega raka kot izpostavljenost posameznima dejavnikoma. Ugotovili so, da je v hiši s koncentracijo radona 1000 Bq/m³ tveganje za nastanek pljučnega raka enako kot ga sprejema povprečni kadilec.
WHO (World Health Organisation) je radon določila kot drugi največji dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, ocena se giblje okoli 10%, glede na celotno število obolelih za to boleznijo. V Italiji ugotavljajo 1500-6000 smrtnih primerov na leto, povezanih izključno z radonom. V ZDA so ugotovili, da je zaradi radona ogrožena vsaka 15. hiša.
